Ko mi je moja prijateljica iz srednješolskih klopi povedala, da pričakuje dojenčka, sem takoj vedela, da bo njen trebušček treba spravit pred objektiv. Trajalo je, preden sva se uspeli dogovoriti za datum (saj veste, jesen je čas bolezni, sploh če imate otroke, ki hodijo v vrtec ali šolo…) in le en teden preden je mala K prijokala na svet nama je le uspelo. Nato pa smo en mesec kasneje uspeli pofotkati še malo dojenčico.
Čeprav obožujem fotkanje v naravi, se mi zdijo fotografijie na domu še posebej osebne in izpovedne. Res povedo zgodbo o času, v katerem družina živi. Čez 20 let se bodo spomnili, kako so ravno kupili hišo in kako ni bilo vse idealno in tako kot bi si želeli, pa so vseeno imeli drug drugega in ogromno ljubezni.
Hvala moji prijateljici in njeni družinici, da so me tako toplo sprejeli v svoj dom!
